Predprazničen pregled preteklih pisanj

S temle blogom sem začel pred dobrim letom in morda je ravno predpraznično čas primeren, da se malce ozrem nazaj in pogledam rezultate. Pri tem se zavedam, da je blog precej zastarel (boomerski) način predstavitve vsebine (zato tudi takšno ime bloga), toda ker sem bolj osredotočen na pisne prispevke, se mi tovrstna »tradicija« ne zdi tako slaba izbira. Še vedno ne vem, ali je Google prava platforma, ampak trenutno sem (še) tu.

Cilj tega pisanja o prometu je predvsem poskušati povezati mestoma zelo raztrgane misli in pomisleke o prometu. Zdi se mi, da povezovanje misli v koherentne sestavke pomaga pri mojem delu in razumevanju sveta. Pri tem poskušam združevati lokalne značilnosti in globalne trende ter znanja. Vmes mi uspe prebrati kakšno strokovno knjigo in o  tem tudi poročati. Še vedno mi je ljuba knjiga Wesa Marshalla: Ubil ga je prometni inženir, čeprav se zavedam, da ameriških izkušenj ne smemo kar tako prenašati na naša tla.

V tem obdobju sem spisal 23 prispevkov, v povprečju skoraj dva na mesec, od krajših in precej banalnih komentarjev, do daljših, bolj poglobljenih pisanj. Vmes mi je uspelo spisati in v različnih revijah objaviti tudi štiri nekoliko obsežnejše članke, na katere sem tudi precej ponosen. Povečini sem tovrstne objave tudi obelodanil na blogu.

Glede popularnosti bi rekel, da vas najbolj zanimajo lokalna dogajanja, sploh glede javnega potniškega prometa. Največ klikov je bil deležna hitra analiza o zmanjševanju števila avtobusov v Ljubljani. Analiza slonela na že dosegljivih objavah. Morda še največji dokaz, da nisem napisal nič novega je magistrska naloga kolega Simona Koblarja: Predlog alternativnega omrežja javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji. Mimogrede, Simon je za nalogo upravičeno dobil študentsko Prešernovo nagrado, njegov predlog linij LPP pa je dolgo časa tudi visel v moji pisarni. A morda v dokaz, da nisem butnil čisto mimo, je zapis o nočnih avtobusih, ki je tretji najbolj popularen. V njem sem povzel nekaj ugotovitev iz magistrske naloge Taje Ivanc: Nočna mobilnost v Ljubljani. Ob tem me veseli, da so lokalne študije o mobilnosti ne le strokovne temveč tudi zelo zanimive ter si zaslužijo več pozornosti.

Prav tako se zdi, da so popularne vsebine, ki se ukvarjajo z razlago specifičnih pojmov mobilnosti, npr. stroški prometa, povečevanje mase avtomobilov in mobilnostna revščina.

Kako naprej? V glavi imam par idej o člankih o različnih poročilih številnih mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo s prometom. Na primer o prometni varnosti, ki je pereča tema po vsem svetu in tudi v Sloveniji. Pri tem pa je zanimiva percepcija naših vozniških navad – bentimo nad tujimi napakami, hkrati pa le redko priznamo svoje napake. Prav tako so zanimiva poročila in analize o stanju prometa v drugih podobnih mestih. Stalna slovenska osredotočenost na avtomobil nam onemogoča videti še kaj izven tega. Naši pogledi se (zelo počasi) spreminjajo, zato je kakšna spodbuda, pogled iz druge perspektive dobrodošel.

Ah, še nekaj. Letos me je k sodelovanju pri oddaji/podcastu Zelena luč na Valu 202 povabil Jan Grilc, ki se že drugo sezono trudi z zanimivimi temami in sogovorniki na temo mobilnosti. Sicer sem mnenja, da je moje govorjenje še težje prebavljivo kot pisarjenje, toda Jan je mojster mikrofona in mešalne mize. Pravzaprav je največji izplen tegale razmišljanja prav zavedanje obširnih debat in širjenje idej z različnimi sogovornicami in sogovorniki.

Hvala!