Prepeljani potniki na železnici

Slovenske železnice so nedavno sporočile, da so lansko leto prepeljale več kot 20 milijonov potnikov, kar je največ po osamosvojitvi Slovenije. Čeprav se zdi štetje potnikov precej enostavno početje, pa temu ni čisto tako. Če ima potnik terminsko vozovnico, na primer mesečno, a je nihče ne preveri, ali se je sploh peljal z vlakom? Štetje potnikov ni pomembno le za preverjanje izkupička, temveč zagotavlja podatke za načrtovanje in optimizacijo voznega reda. Slovenske železnice to počnejo s kombinacijo ročnega štetja, avtomatskih števcev na vratih vlakov ter analize prodanih vozovnic.

O pestri zgodovini železnic na slovenskem pa govorijo tudi historični podatki o številu prepeljanih potnikov. Slednje je mogoče najti v Statističnih letopisih, na primer za leto 1988. Spodaj je graf za število letno prepeljanih potnikov od leta 1939 dalje. Največ potnikov – skorajda 39 milijonov – naj bi železnice prepeljale leta 1950, najmanj pa leta 2020 – le slabih 8,4 milijona. 

 

Slika 1: Število prepeljanih potnikov na železnici od leta 1939 dalje

Pri tem so označena zanimiva obdobja. Na primer za velik upad v letu 1952 naj bi bila kriva snežna katastrofa, ko je po Sloveniji zapadlo 1,5 m snega, nekje pa celo prek 2,5 m. Vir: Posebna izdaja Nova proga, Revija Slovenskih železnic. 100. obletnica upravljanja naših železnic 1924–2024. str 24.:

To obdobje je leta 1952 zaznamovala snežna katastrofa. Ogromne količine snega so zapadle sredi februarja, nanosi snega na posameznih predelih med Verdom in Postojno so segali do osem metrov. Zasnežena je bila celotna Slovenija, najbolj pa Notranjska, Gorenjska in Goriška. V snegu je obstalo 47 lokomotiv, 13 potniških in 18 tovornih vlakov. Na postajah je bilo pod snegom 2000 vagonov. Čiščenje je trajalo od 13. do 23. februarja. Promet je bil prekinjen osem dni. Najbolj prizadeta je bila proga Ljubljana-Postojna. Za čiščenje snega je bila izvedena mobilizacija prebivalstva in vojske, skupaj okrog 175.000 ljudi.

Mimogrede, upad potnikov je viden tudi ob žledu leta 2014.

Naslednji upad je bil v letih 1966-68 (str. 29), ko so se množično ukinjale nerentabilne železniške proge, ki so jih nadomeščali hitrejši in cenejši avtobusni prevozi.

Slika 2: Kronologija ukinjanja železnic v Sloveniji in Istri, vir: Posebna izdaja Nova proga

Promet pa je upadal tudi v desetletju 1970-80, čeprav ni bilo večjih pretresov. Če seveda zanemarimo, da je podjetje Crvena Zastava leta 1971 predstavilo družinski avto Zastavo 101 ali po domače stoenko, kar je verjetno pospešilo motorizacijo prebivalstva. Stoenki je leta 1980 sledil Yugo.

Na drugi strani pa je razvidna rast števila potnikov v letih 1981-1985, za kar je odgovorno pomanjkanje goriva in bencinski boni v letih 1983-84.

Z osamosvojitvijo in razpadom jugoslovanskega trga je sledila nov upad potnikov ter kasneje počasno okrevanje vse do leta 2008. Očitno je kombinacija finančne krize in dokončanja avtocestnega križa bila vzrok za nov upad števila potnikov. Od leta 2018 pa spet sledi rast števila potnikov, z izjemo covidnih let 2020-21. Zadnja rast je solidna in je celo višja od rasti cestnega prometa.