Dolgoletna zanesljivost avtomobilov

V minulih letih sem bil in sem še zelo kritičen do avtomobilske industrije (na primer v članku Analiza evropske (nemške) avtomobilske industrije, objavljenem v tedniku Mladina, ali v zapisu Še nekaj o domnevnih križih in težavah nemške avtomobilske industrije). Kot inženirju mi gre še posebej v nos zaustavljen razvoj, ki gre pretežno v smer večjih in težjih vozil. A temu ni bilo vedno tako. V desetletjih pred omenjenim zastojem so se avtomobili iz generacije v generacijo izboljševali. Uspešna industrializacija proizvodnje z izjemnim poudarkov na kvaliteti je omogočila, da so avtomobili postali precej vzdržljivejši.

Proizvodnja avtomobilov je šla skozi več valov industrializacije. Najprej je seveda bila obrtna proizvodnja, ki je slonela na ročno izdelanih vozil. Ti so bili povečini zelo dragi. Po Fordovi vpeljavi tekočega traku je leta 1913 sledil drugi val – serijska proizvodnja, kjer so količine izdelanih vozil močno povečale. Po drugi svetovni vojni je v tretjem valu sledila nadaljnja avtomatizacija proizvodnje. Na eni strani je bil to prehod v vitko proizvodnjo (kjer je prednjačila Toyota), ki je povečevala učinkovitost proizvodnje in s tem njeno zanesljivost, na drugi strani pa vpeljava robotov. Sedanji četrti val oziroma industrija 4.0 sloni na uporabi informacijske tehnologije. Izdelki se ob napredku naprednih inženirskih orodjih (na primer računalniške analize izdelkov ali poteka proizvodnje, logistike in podobno) razvijajo še hitreje.

Prenekatera pretežno spletna poročila kažejo, da so sodobni avtomobili podvrženi vedno večjemu številu težav in okvar. Del tega je posledica tega, da sodobni avtomobili vsebujejo vedno večje število sestavnih delov in zato postajajo tudi vedno kompleksnejši. Fordov model T, ki so ga proizvajali na začetku prejšnjega stoletja, naj bi na začetku prejšnjega stoletja imel približno 10.000 delov, današnji avtomobili pa naj bi imeli do 40.000 delov.

Prav tako nove avtomobilske funkcionalnosti povečujejo kompleksnost z dodatnimi mehanskimi in zlasti elektronskimi sklopi. Nekatere metrike kakovosti avtomobilov (na primer ADACova statistika okvar) kažejo na padanje zanesljivosti z večjim številom opaženih napak. Čeprav se pri temu ne moremo znebiti vtisa, da smo do sodobnih vozil precej zahtevni. V svoji knjigi sem obravnaval verjetno izmišljeno anekdoto, kako je bil Citroen DS zasnovan tako, da se zmogel voziti le po treh kolesih, saj so bili vozniki francoskih avtomobilov vajeni, da je z njih občasno odpadel del ali dva. Moje vozniške izkušnje kažejo, da marsikateri sodobni avto doživi manjši živčni zlom že, če mu začne zmanjkovati tekočine za pranje stekel (gledam tebe, Volkswagen!). Toda druge, morda osnovnejše metrike kažejo, da so današnji avtomobili zanesljivejši kot njihovi bratranci izpred par desetletij. Današnji avtomobili naj bi bili izdelani, da z ustreznim vzdrževanjem, zmorejo prevoziti razdalje 250.000 do 300.000 km. To je čez prst dvakrat več kot so zmogli avtomobili pred dobrimi 50 leti.

Prav tako se močno povečuje povprečna starost avtomobilov. Še v sedemdesetih je bila povprečna starost avtomobila v ZDA okoli 7 let, danes pa se že bližamo 13 letom. Žal so podatki za Evropo in Slovenijo nekoliko težje dosegljivi in predvsem nekonsistentni (podatke so oziroma še zbirajo tako EEA, ACEA, v Sloveniji tudi SURS, spreminjal pa se je tudi obseg držav; tudi metodologija je odvisna od vira: nekje imamo opraviti s starostjo od dne prve registracije, drugje pa se upošteva modelsko leto, torej okviren datum proizvodnje). Navkljub temu lahko ocenimo okviren potek povprečne starosti avtomobilov v ZDA (rdeča črta), EU (modra črta) in Sloveniji (zelena črta).

 

Razvidno je, da povprečna starost vozil raste v vseh razvitih delih sveta. Zanimivo je, da je povprečna starost vozil v ZDA do srede devetdesetih let prejšnjega stoletja bila za poldrugo leto večja od povprečne starosti v EU, kasneje pa sta se povsem približali. Temu je lahko vzrok tudi v širitvi EU, ki je tako pridobivala nekoliko starejši vozni park. Na drugi strani je Slovenija v samostojnost zakorakala z razmeroma starim voznim parkom, ki pa se je vmes pomladil in približal evropskemu povprečju. Še več, zadnji podatki kažejo, da je slovenski vozni park celo nekoliko mlajši od evropskega povprečja.

Verjetno je k naraščanju povprečne starosti je verjetno nekaj botrovala tudi večja prometna varnost. Prometnih nesreč je relativno manj (glede na število avtomobilov). Avtomobilska industrija je v poldrugem stoletju nabrala veliko znanja, ki omogoča izdelavo kakovostnih izdelkov. Podatki o starosti avtomobilov kažejo, da je zaznava vedno slabših avtomobilov precej varljiva. Današnji avtomobili so razmeroma zanesljivi, sploh če upoštevamo tudi njihovo kompleksnost, ki sem jo omenil na začetku zapisa.