Sezonskost povpraševanja po zastojih in parkiranju

Pred časom sem namigoval na sezonskost naše pozornosti cestam, zastojem (in tudi parkiranju). Toda občutek je nekaj, konkretni podatki pa nekaj drugega. Brez temeljite analize vseh medijev, tudi družabnih, pa je to težko podkrepiti z dokazi. Toda obstaja tudi drugačen vpogled v to, kaj ljudi (na spletu) zanima. Google Trends omogoča časovni vpogled v iskalne pojme, pri čemer lahko omejimo tako čas kot lokacijo (npr. Slovenija).

Na sliki 1 je sezonska pogostost poizvedb za »zastoji« (rdeča črta) in »parkiranje« (morda črta) v Sloveniji. Analiza je za 20 let, pogostost poizvedb pa je relativna (Google ne izda absolutnih številk). Vseeno je to dovolj za dolgoletno povprečenje po mesecih. 

Slika 1: Sezonsko iskanje po pojmih “zastoji” in “parkiranje”

Vidimo lahko, da je povpraševanje po parkiranju precej večje od zastojev. Če špekuliramo, je to morda zato, ker navkljub našemu občutku naši avtomobili veliko več časa prebijejo na takšnih in drugačnih parkiriščih kot v zastojih. Sezonskost povpraševanja po zastojih je precej očitna – spomladi se pojavijo prvi zastoji in z njimi povpraševanja, veliki vrhunec sledi poleti, jeseni pa umiritev. Pri poizvedovanju pa parkiranju pa je vplivov sezone precej manjši.

Kaj pa letni trendi? Glede na vik in krik glede zastojev, obnove cest in podobnega, bi pričakovali, da se poizvedovanje na Googlu povečuje. To je le deloma res. Slika 2 prikazuje letno iskanje po pojmih “zastoji” (rdeča črta) in “parkiranje,” (modra črta) kjer je razvidno, da se je naš firbec po zastojih povečeval do leta 2019, med korono usahnil, nato spet povečal, a ne do višin kot pred korono. Še več, v zadnjih letih je trend v upadanju. To sicer nujno ne pomeni, da nas zastoji manj tarejo, temveč le, da morebitnega povečanega iskanja Googlov iskalnik ne opazi. Razlog le lahko tudi v tem, da se debate širijo na druge družabne platforme.

Slika 2: Letno iskanje po pojmih “zastoji” in “parkiranje”

Po drugi strani pa je zanimivo, da povpraševanje po parkiranju vztrajno raste, razen koronskega padca. Letos je (potem ko sem izločil sezonske vplive) povpraševanje doseglo vrhunec. Kar glede dogajanja v Ljubljani morda kaže, da predstavljene številke niso ravno iz trte zvite.

 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Prepeljani potniki na železnici

Slika
Slovenske železnice so nedavno sporočile , da so lansko leto prepeljale več kot 20 milijonov potnikov, kar je največ po osamosvojitvi Slovenije. Čeprav se zdi štetje potnikov precej enostavno početje, pa temu ni čisto tako. Če ima potnik terminsko vozovnico, na primer mesečno, a je nihče ne preveri, ali se je sploh peljal z vlakom? Štetje potnikov ni pomembno le za preverjanje izkupička, temveč zagotavlja podatke za načrtovanje in optimizacijo voznega reda. Slovenske železnice to počnejo s kombinacijo ročnega štetja, avtomatskih števcev na vratih vlakov ter analize prodanih vozovnic. O pestri zgodovini železnic na slovenskem pa govorijo tudi historični podatki o številu prepeljanih potnikov. Slednje je mogoče najti v Statističnih letopisih, na primer za leto 1988 . Spodaj je graf za število letno prepeljanih potnikov od leta 1939 dalje. Največ potnikov – skorajda 39 milijonov – naj bi železnice prepeljale leta 1950, najmanj pa leta 2020 – le slabih 8,4 milijona.    Slika...
Preberite več

Počasen zaton ljubljanskega potniškega prometa

Slika
Eden od uporabnikov foruma Skyscrapercity je objavil vozni red LPP iz let 1979/1980 . Stare vozne rede avtobusov je mogoče najti tudi v Internetnem Arhivu, če iščemo www.jh-lj.si/lpp . Žal se vsi vozni redi niso uspešno arhivirali. Čeprav se vsi spominjamo, da so v preteklosti mestni avtobusi omogočali dostop na petek in svetek, pa šele primerjava z današnjim stanjem pokaže sedanjo pravo žalost. Tule je število odhodov avtobusov na progi št. 1 (Mestni Log - Vižmarje, danes do Stanežič P+R) v letih 1980, 2012/13 in 2025. Pri tem moram opozoriti, da sem bil pri štetju odhodov v voznem redu iz leta 1979/80 malce konservativen in zaokroževal navzdol. Pozorno oko bo opazilo, da je dandanes odhodov manj. Resda je vseh prog nekoliko več, a večina novih je bolj priložnostnih. A prav tako se je povečalo število prebivalcev. Še leta 1981 je v Ljubljani živelo manj kot 225.000 prebivalcev, danes pa ima naselje Ljubljana približno 290.000 prebivalcev ali skoraj 30 % več. Naslednji graf p...
Preberite več

Kako smo gradili avtoceste in kakšne so posledice

Slika
V prejšnjem zapisu sem pogledal koliko potnikov se je po Sloveniji peljalo po železnici. Ta zapis po branosti presega predhodne. Očitno je to tema, ki zanima širše bralstvo. Ob tem sem bil deležen dveh pomembnejših pripomb. Prva je bilo začudenje, kako močno je le ukinitev prog v letih 1966-68 prispevala k zmanjšanju prometa. Verjetno k temu niso prispevale le ukinitve prog, temveč tudi racionalizacija voznih redov. Predvidevam, da so bili takrat poleg ukinitve prog zaradi neekonomičnosti ukinjeni nekateri vlaki na drugih progah, kar je vplivalo na manjše število prepeljanih potnikov. Žal te domneve ne morem potrditi, saj bi se moral zakopati v takratne vozne rede, a žal ne vem niti kje začeti iskati. Druga pripomba je bila glede leta 2008, po katerem se je število potnikov spet začelo zmanjševati. Kot razlog sem označil dokončanje avtocestnega križa. Toda to ni edini razlog. Takrat smo bili deležni gospodarske krize, ki je v letih po tem deloma oklestila število potnikov. Še največj...
Preberite več