Nova sezona v sagi slovenskih prometnih zastojev
Čakanje v morda pregretem avtomobilu nedvomno ni prijetno. Nedavno je Nejc Gržinič v Alternatorju objavil članek Sprejemanje odločitev v prometu, ker so vrednotili čas (porabljen v prometu):
Zanimive so tudi razlike v relativni pomembnosti med posameznimi vrstami časa. Morda se sliši neintuitivno, a dojemanje časa je izrazito subjektivno in relativno. Že iz vsakdanjega življenja vemo, da ena ura na zabavi ali ob koncu tedna mine bistveno hitreje kot ena ura v službi. Tudi pri modeliranju odločanja se pokažejo podobni vzorci: ljudje dojemajo čas hoje dvakrat bolj negativno kot čas vožnje, čas čakanja pa celo trikrat bolj negativno.
In morda še namig, zakaj ne maramo javnega potniškega prometa (poleg tega, da je javnega potniškega prometa vedno manj):
[…] potniki 10 minut vožnje v avtomobilu ali na kolesu vrednotijo enako negativno kot 25 minut v javnem prevozu (torej zgolj 40 % vrednosti časa zasebne mobilnosti).
Odločevalci, vsaj tisti glasni in populistični se za reševanje prometnih tegob namesto k strokovnim analizam raje zatekajo k Oprah (če parafraziram): »Ti dobiš avtocesto, ti dobiš avtocesto, vsi dobite avtocesto (ali vsaj nov pas).« V zadnjih desetletjih urbanistična stroka ugotavlja povezavo med novimi cestami, cestnimi pasovi in ustvarjanjem dodatnega prometa, pa se pri nas (razen redkih pogumnih izjem) pretvarjamo, da bo dodaten pas rešil vse naše probleme. Za nameček pa smo potem še besni, ko širitvena dela povzročijo še večjo gnečo.
Žal s širjenjem cest naslavljamo le en del enačbe. Ker je transport, vsaj neposredno po dokončanju novih cestnih povezav, enostavnejši, se nekaj ljudi počasi preseli ven iz večjih središč. K temu spodbujajo tudi višje cene nepremičnin v urbanih središčih in tudi naše želje, da smo blizu bolj ali manj neokrnjeni naravi (s čimer seveda ni prav nič narobe). Poročilo o prostorskem razvoju 2024, ki ga je izdal Urbanistični inštitut Republike Slovenije, podobno kot Umarjevo poročilo Kakovost življenja v Sloveniji, razkriva spremembe v gostoti poselitve Slovenije. Rast prebivalstva je največja prav v neposredni okolici cestnega križa in kaže znake suburbanizacije, ki v zadnjih letih v Sloveniji narašča. Slika 1 jasno kaže zgoščevanje prebivalstva v okolici avtocestnega križa.
Slika 1: Sprememba v gostoti poselitve po občinah v letu 2024 glede na leto 2017 (vir: SURS, 2024)
Slika 2 prikazuje rast prebivalstva (levo) in rast števila avtomobilov (desno) v Ljubljani in nekaterih okoliških občinah v obdobju od leta 2010 do 2024.
Število prebivalcev se je povečalo v vseh prikazanih občinah. Toda stopnja povečanja je precej različna, od 2 % v Dobrepolju pa vse do 39 % povečanja na Škofljici. Prav tako je opazno, da je prebivalstvo v občinah okoli Ljubljane rastlo hitreje kot v sami Ljubljani. Večjo rast pa je doseglo število avtomobilov, v Komendi za kar 42 %. Relativna rast števila avtomobilov je za vse prikazane občine večja od rasti prebivalstva! Problem mobilnosti prebivalstva, ki se seli na obrobje, ne rešujemo z izboljšavo sistema javnega potniškega prometa, temveč le poudarjamo potrebe po individualnem avtomobilskem prevozu.
Slika 2: Rast prebivalstva (levo) in števila avtomobilov (desno) v nekaterih občinah v okolici Ljubljane v obdobju od leta 2010 do 2024.
Pred časom je kolega Simon Koblar objavil Chordov diagram količine dnevnih delovnih migracij za leto 2023 (slika 3). Diagram lepo pokaže, da večina vsakodnevnih delovnih migracij v Sloveniji poteka znotraj posameznih regij. Za primer Ljubljane, je migracij iz drugih regij »le« za dobro tretjino.
Slika 3: Chordov diagram dnevnih delovnih migracij po regijah
Navkljub temu pa število prebivalcev, ki se iz drugih regij vozijo na delo v Osrednjeslovensko regijo, vseeno narašča (vir: SURS). Slika 4 levo kaže absolutno število, desno pa delež. Število »vozačev« se je od leta 2009 do 2025 iz dobrih 67 tisoč povečalo na skorajda 110 tisoč, delež teh »zunanjih« migracij v Osrednjeslovensko regijo pa se je iz 24,6 % povečal na 32,5 %. Lahko predvidevamo, da je večina tovrstnega prometa ustvarjena po avto- in hitrih cestah, zato vedno večji zastoji ne presenečajo.
Slika 4: Rast prebivalstva (levo) in števila avtomobilov (desno) v nekaterih občinah v okolici Ljubljane v obdobju od leta 2010 do 2024.
Če k naraščajočim delovnim migracijam prištejemo še hitro naraščajoče turistične tokove in rast tovornega prometa, posledice v obliki zastojev niso presenečenje.
Število prebivalcev Slovenije je bilo leta 2009 2,03 milijona, leta 2025 pa 2,13 milijona oziroma slabih sto tisoč več. Najhitreje narašča število prebivalcev v Osrednjeslovenski regiji, v tem obdobju je njihovo število naraslo za prek 47 tisoč. Število prebivalcev v ostalih regijah pa je skupno naraslo za slabih 51 tisoč. Glede na podatke o migracijah pa to pomeni, da kar 84 % novih prebivalcev iz ostalih regij dnevno migrira v Osrednjeslovensko regijo! Namesto, da bi po vsej Sloveniji omogočali kvalitetna delovna mesta in spodbujali funkcionalne lokalne skupnosti, ki ne zahtevajo uporabo avtomobila za vsako malenkost (od lokalnih trgovin, poštnih poslovalnic, vrtca, do banke in celo črpalke), smo v zadnjih desetletjih v zameno in predvsem zaradi ekonomske učinkovitosti raje gradili (avto)ceste.
Komentarji
Objavite komentar