Cena avtomobilov

V prejšnjem zapisu sem pokazal, kako se spreminja povprečna starost avtomobilov in s tem po mojem mnenju tudi njihova zanesljivost. To je posledica učinkovite serijske proizvodnje v avtomobilski industriji, ki je v prejšnjem stoletju šla skozi več valov.

Hkrati je zanimivo videti tudi, kako se je spreminjala cena avtomobilom. Prvi avtomobil – Benzov Patent-Motorwagen – naj bi stal približno 600 takratnih zlatih mark. (Primerjava z vrednostjo v današnjem denarju je precej odvisna od načina pretvorbe. Če vzamemo zlati standard, to pomeni okoli 24.000 €. Če privzamemo inflacijo, imamo opravka z nekje 6.000 €.)

Fordov model T je ob predstavitvi leta 1908 stal 850 ameriških dolarjev, kar v današnjem denarju znese nekje okoli 25.000 €. A z uvedbo serijske proizvodnje, je cena do leta 1925 padla na le 260 dolarjev (nekaj manj kot 5.000 €).

V knjigi Pospeševanje skozi zgodovino. Avtomobili med stereotipi in statistiko sem poskušal slediti ceni ljudskim avtomobilom. To so (bili) preprosti avtomobili, ki so omogočali osebni prevoz za družino (praviloma 4-5 oseb). Brskanje po internetnih zapisih, revijah in podobno je razkrilo, da so tovrstni avtomobili imeli cene okoli 10.000 € (v današnjem denarju).

Slika 1: Cene nekaterih zgodovinskih ljudskih vozil

Seveda je s to statistiko kar nekaj težav. Kaj je to povprečen ljudski avto? Avtomobili iz leta 1950 in iz 2020 se namreč precej razlikujejo. Leta 1950 smo imeli opravka z res osnovnimi modeli, v sedanjih pa je veliko elektronike, ki se je pred desetletji nismo mogli niti predstavljati. Tudi zato se povprečen avto draži hitreje od inflacije.

Žal ne najdem ustrezno dolgoletnega spremljanja cen v Evropi. Eurostat in Evropska centralna banka podatke zbirata šele nekaj desetletij, podatki zasebnih analitikov pa so seveda na voljo le za zajetno naročnino. Nekoliko več podatkov je na voljo za ZDA, ki jih zbira FRED (ang. Federal Reserve Economic Data), na primer indeks cen novih vozil (na sliki spodaj označeno z rdečo barvo). Dodamo lahko tudi gibanje ameriške inflacije (zelena črta) in tako dobimo relativno ceno avtomobilov (modra črta). Mimogrede, ordinata je v logaritemski skali, indeksi pa imajo vrednost 100 za leto 2000. Opazimo lahko, da se je cena novih avtomobilov od šestdesetih let prejšnjega stoletja pa do danes relativno(!) zmanjšala za 3×. Zanimivo je tudi, da smo v zadnjih petih letih doživeli velik skok cen avtomobilov, ki jih šele sedaj ujema splošna inflacija. Čeprav se nam zdi, da so avtomobili dandanes dražji kot kadarkoli prej, pa je njihova relativna cena manjša.

Slika 2: Cene avtomobilov v ZDA

Toda izgovarjanje na inflacijo nam ravno ne pomaga. V zadnjih letih so šli iz prodaje manjši in cenejši modeli avtomobili (Citroënovi malčki, Ford Fiesta, Fiat Punto ipd.). Kupec ima na voljo večje in seveda dražje avte. Svoje je naredila tudi moda športnih terencev (SUVov), dvigu cen pa sledijo tudi električna vozila, pri čemer se proizvajalci izgovarjajo na nove tehnologije, ob tem pa zanemarijo, da imajo električna vozila precej manj visoko specializiranih premikajočih se delov. 

Danes se veliko proizvajalcev izgovarja, da so za visoke cene krive vedno nove varnostne naprave. Res je, današnji avtomobili so bolj varni kot kadarkoli prej. Toda količina varnostne opreme v avtomobilih narašča od šestdesetih let dalje. Takrat so postali razširjeni 3-točkovni varnostni pasovi in nasloni za glavo (za zmanjšanje poškodb vratne hrbtenice). Večdelni volanski drog je preprečeval poškodbe pri čelnih trkih in uvajati so se začele deformacijske cone. Konec sedemdesetih let so se pojavili prvi protiblokirni zavorni sistemi (ABS). Desetletje kasneje smo dobili zračne blazine in napenjalce varnostnega pasu. V devetdesetih letih so se zračne blazine razširile na sopotnike, dodali pa so tudi stranske blazine. Pojavili so se prvi sistemi za elektronski nadzor stabilnosti (ESC/ESP) in ISOFIX (standardizirane pritrdilne točke za otroške sedeže). V novem tisočletju smo dobili sisteme, ki nas opozarjajo pri menjavi pasu, prilagodljive tempomate, sisteme za nadzor tlaka v pnevmatikah, kamere za vzvratno vožnjo ipd. Podatki na sliki 2 kažejo, da so proizvajalci ceno tovrstnega razvoja v preteklosti uspešno pokrili z izboljšanjem proizvodnih procesov.

JATO Dynamics, podjetje, ki se ukvarja z raziskavami avtomobilskih trgov, je nedavno objavil raziskavo, ki kaže na spremembe tako v deležu posameznih tipov vozil (več registracij športnih terencev, slika 3) kot tudi razlike v cenah (slika 4) v Evropi.

Slika 3: Delež registracij segmentov B in C v Evropi

Slika 4: Povprečna cena novega avtomobila segmentov B in C v Evropi

Podobno velik skok pa so doživele tudi cene starih avtomobilov, ki pa se počasi umirjajo. Ceno povprečnega (novega) avtomobila določa tudi lokalno tržišče. Povprečne cene novih avtomobilov so višje na severu Evrope kot pa na jugu. Poleg proizvajalcev pa cene določajo tudi davki.

Dolgotrajne smernice kažejo, da se avtomobili cenijo. Toda zdi se, da se vsaj evropski (in ameriški) proizvajalci zadnja leta selijo v donosnejše segmente, kjer so zaslužki in predvsem marže večje. Žal to pomeni, da so evropski avtomobili manj privlačni za tuje trge.