So moški za na cesto?
V prejšnji knjigi sem začel z raziskovanjem enega od bolj razvpitih prometnih stereotipov - vpliv spola na vožnjo oziroma njeno kvaliteto. Ljudska (morda bolje moška) percepcija je jasna, ženske naj bi bile slabše voznice, toda podatki (na primer policije, zavarovalnic in podobno) kažejo občutno drugače. Ženske voznice običajno vozijo varneje, povzročijo manj nesreč in so manjkrat kaznovane za prometne prekrške. Hkrati pa se očitno precej manj hvalijo s svojimi vozniškimi sposobnostmi.
Razprave o dobrih voznikih so stare skoraj toliko kot sam avtomobil. A zdi se, da tema še vedno ostaja pereča. Čeprav je tovrstnih bolj ali manj sodobnih raziskav kar nekaj, na primer (McCormick in dr. 1986; McKenna in dr. 1991; Meadows in Stradling 2000; Feleke in dr. 2018), pa izsledki povečini ne pridejo do širše javnosti. Raziskave praviloma kažejo manjše tveganje za udeležbo v trku pri ženskah, vendar je to odvisno od merila varnosti. Pri podatkih je potrebno upoštevati tudi razdaljo, ki jo moški oziroma ženske opravijo, a vseeno podatki kažejo višje tveganje pri moških voznikih (Massie in dr. 1997). Druga raziskava, ki je voznice in voznice spremljala do 13 let, kaže, da se tovrstne razlike ohranjajo navkljub pridobivanju izkušenj, torej velja za mlade kot tudi izkušene voznike oziroma voznice (Cullen in dr. 2021).
Podobno potrjujejo uradna poročila za Evropo, kjer moški predstavljajo kar 76 % umrlih v prometu, pri čemer je njihova umrljivost 3,4-krat višja kot pri ženskah. Med umrlimi moškimi prevladujejo vozniki avtomobilov in motoristi, med ženskami pa peške in potnice v avtomobilih (ETSC 2013). Poročilo razlike povezuje z različnimi potovalnimi navadami in pogostejšim tveganim vedenjem moških: prehitro vožnjo, vožnjo pod vplivom alkohola in podobno.
Podatki za Slovenijo res kažejo nekatere razlike v potovalnih navadah. Slika 1 levo kaže razdelitev po dolžini vseh opravljenih poti na leto za moške in ženske. Moški opravijo 57 % prepotovane razdalje., ženske pa preostalih 43 %, pri čemer je razmerje vrsto let precej stabilno (SURS 2026). To razmerje je tudi podobno razmerju lastništva avtomobilov (61 % napram 39 %). Pri moških močno prevladuje vožnja avtomobila (prek 90 % njihovih poti v avtomobilu je takšnih, kjer vozijo oni), pri ženskah pa je te malce manj, v tretjini primerov se najdejo v vlogi potnice v vozilu[1]. V primerjavi z moškimi ženske daljšo razdaljo prepotujejo s sredstvi javnega potniškega prometa ali prepešačijo. Slika 1 desno kaže le aktivno udeležbo v prometu, torej brez sopotništva in uporabe javnega potniškega prometa. Tu je razmerje še malce bolj v korist moških, ki opravijo 65 % aktivnih poti (Škafar Božič 2026; Kovač 2023).

Slika 1: Razdelitev vseh opravljenih poti po dolžini na leto glede na prometno sredstvo za moške in ženske (levo) in razdelitev le za aktivno premikanje (desno)
Podatki slovenske policije kažejo, da ženske predstavljajo dobrih 30 % udeleženk v prometnih nesrečah in le dobrih 25 % povzročiteljic prometnih nesreč (AVP 2026). Čeprav delež žensk kot udeleženk oziroma povzročiteljic prometnih nesreč v obdobju 2001-2025 počasi narašča, pa je še vedno razmeroma majhen napram deležu moških.
Še bolj povedni so razlike v lastništvu avtomobilov, prepotovani razdalji ter podatki o udeležencih in povzročiteljih trkov glede na spol. Slika 2 kaže razmerja za leto 2025.

Slika 2: Razlike v lastništvu avtomobilov, prepotovani razdalji ter udeležbi v trkih ter povzročiteljih trkov glede na spol za leto 2025
Po izračunu na podlagi slovenskih podatkov znaša število povzročenih trkov na prepotovano razdaljo pri ženskah približno 68 % vrednosti pri moških, pri trkih s smrtnim izidom pa le 31 %. Obrnjeno: moški na enako razdaljo povzročimo približno 1,5-krat toliko trkov in 3,3-krat toliko trkov s smrtnim izidom kot ženske. Razlika se torej izrazito poveča prav pri najhujših posledicah. Ker podatki vključujejo različne načine udeležbe v prometu, teh razmerij ne moremo v celoti pripisati razlikam v vožnji avtomobila. Če kakovost vožnje presojamo po varnosti, je stereotip o slabših voznicah v očitnem neskladju s temi podatki. Večja prepotovana razdalja moških sama po sebi ne pojasni večjega števila povzročenih trkov, saj jo izračun že upošteva. Podatki sicer ne ločijo vpliva spola od razlik v starosti, vozilih in okoliščinah poti, vendar je opozorilo jasno: moški kot skupina v prometu ustvarjamo večje tveganje, predvsem za najhujše izide. Zaupanje v lastne vozniške sposobnosti očitno ni ustrezno merilo varne vožnje.
Pri tem je potrebno opozoriti, da se podatki o prometnih trkih nanašajo na vse trke in ne le na avtomobilske. Prav tako zajemajo tudi trke, kjer je udeležen le en udeleženec oziroma udeleženka. Iz podatkov lahko ugotovimo, da ženske na enako prepotovano razdaljo povzročijo približno 32 % manj trkov kot moški oziroma približno 69 % manj trkov s smrtnim izidom.
Če bi moški ob enaki prepotovani razdalji dosegli stopnjo tveganja žensk, bi po tovrstnem izračunu na podlagi podatkov za obdobje 2021–2025 na slovenskih cestah umrlo približno 50 ljudi manj na leto. To ponazarja razsežnost problema, ki jo povezujemo z agresivnejšo vožnjo moških voznikov: pogostejša prehitra vožnja, vožnja pod vplivom alkohola in podobno se zdijo vprašanje vozniškega sloga, ki pa ima čisto realne in usodne posledice.
Robotaksije, ki se v zadnjih letih uveljavljajo v nekaterih ameriških mestih, tehnološki navdušenci zagovarjajo kot zelo varne napram povprečnemu (ameriškemu) vozniku. Po nekaterih podatkih naj bi bili robotaksiji pri vožnji do petkrat varnejši kot človeški voznik (Alvarez 2025). Toda vpogled v podatke razkrije, da so ameriške ceste (oziroma pravilneje vozniki) že tako ali tako približno dvainpolkrat bolj nevarne kot slovenske. Če upoštevamo, da so slovenske voznice prav tako precej varnejše od slovenskih voznikov, uvidimo, da glede varnosti prekašajo najboljše robotske sisteme. Morda tovrsten uvid v podatke pomaga razumeti, da imamo dovolj varne voznice in da je smiselno dobre prakse varne vožnje razširiti še na moški del populacije.
[1] Kasneje bomo videli, da to ni najboljša ali najbolj varna ideja.
Komentarji
Objavite komentar