10 razlogov, zakaj je Ljubljana avtocentrično mesto

  • Parkiranje je osnovna človekova pravica

Domačini raje 20 minut krožijo po mestu v iskanju prostega parkirnega mesta, kot da bi plačali 2 evra v garaži, oddaljeni 50 metrov. Mesto se na to odzove z gradnjo novih parkirišč. Cikel se ponavlja in avtomobili(sti) so za to hvaležni.

  • Obvoznica je hkrati problem in rešitev

Obvoznica je bila zgrajena, da bi se promet v središču mesta zmanjšal. Hitro se je zapolnila in povzročila še več prometa. Predlagana je bila širitev. Ljubljana to kolo ponovno izumlja že od 70. let. A glede na to, da je najstarejše ohranjeno leseno kolo iz teh krajev, zazrtost v preteklost ni naključje.

  • Pešcona je muzejski eksponat 

Ljubljana ima lepo, fotogenično staro mestno jedro preurejeno v pešcono. Kar je odlično za turiste in se uporablja kot dokaz, da je mesto napredno, medtem ko 95 % dejanskega mesta deluje kot predmestje samega sebe.

  • Zadnji avtobus odpelje, preden se spije prvo pivo

Večerni prevoz LPP je namenjen ljudem, ki gredo spat ob 21. uri. Nočni avtobusi obstajajo v teoriji. Vrnitev domov iz Filharmonije ali Metelkove po polnoči ostaja vaja v ustvarjalnosti ali stroških.

  • BTC City ni mesto

BTC se trži kot »mesto v mestu«. Ima celo svojo poštno številko. Med stavbami nima pločnikov. Je parkirišče s trgovinami, obdano s še več parkirišči. In Ljubljana je nanj ponosna.

  • Kolesarjenje se spodbuja. Teoretično!

Mesto ima kolesarske steze, ki se samozavestno začnejo, nato pa sredi bloka izginejo pod parkiranim SUV-om. Kolesarji so dobrodošli, dokler so nevidni in ne motijo voznikov.

  • Za sanjsko hišo je potreben avtomobil, da se do nje sploh pride

Vsak Slovenec si želi hiško z vrtom v predmestju. O tem se sploh ne pogajamo. Dejstvo, da si zaradi tega pri vsaki dejavnosti odvisen od avtomobila, se šteje za majhno ceno, ki jo je pač treba plačati.

  • Umazan zrak se v lokalnih medijih opisuje kot »megla«

Ljubljana leži v naravni kotlini. Zimska termična inverzija zadržujejo onesnažen zrak točno na višini nosu.  Ljubljančani menimo, da zraku, ki ga ne moreš videti, ne moreš niti zaupati. O tem se občasno poroča, nato pa vsi odpeljejo v službo in se strinjajo, da je treba nekaj storiti. Če je sreča, župan priredi tiskovno konferenco, kjer umazanemu zraku prepove pot v Ljubljano, skoraj podobno kot so Butalci pred slabim stoletjem preprečili turške vpade.

  • Starši vozijo otroke 400 m do šole, s čimer ustvarjajo prometne zastoje, ki zahtevajo vedno daljše vožnje

Prevoz otrok v šolo deluje po čistem paradoksu: ulice so zaradi obilnega prometa prenevarne, da bi otroci pešačili v šolo. Zato starši otroke raje peljejo s SUVom, in se potem razburjajo, da so avtomobili vsepovsod. Idealna rešitev se zdi še večja avtomobilska parkirišča v okolici šol.

  • Mesto osvoji zelene nagrade, nato pa zgradi novo križišče

Ljubljana je osvojila več okoljskih nagrad, najbolj slavna je naziv Evropska zelena prestolnica. V istih letih je odobrila tudi različne projekte širitve cest. Nagrada je v vitrini, cesta pa so zgrajene.

In še slikica, kako si umetna pamet predstavlja sodobno Ljubljano:



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Počasen zaton ljubljanskega potniškega prometa

Slika
Eden od uporabnikov foruma Skyscrapercity je objavil vozni red LPP iz let 1979/1980 . Stare vozne rede avtobusov je mogoče najti tudi v Internetnem Arhivu, če iščemo www.jh-lj.si/lpp . Žal se vsi vozni redi niso uspešno arhivirali. Čeprav se vsi spominjamo, da so v preteklosti mestni avtobusi omogočali dostop na petek in svetek, pa šele primerjava z današnjim stanjem pokaže sedanjo pravo žalost. Tule je število odhodov avtobusov na progi št. 1 (Mestni Log - Vižmarje, danes do Stanežič P+R) v letih 1980, 2012/13 in 2025. Pri tem moram opozoriti, da sem bil pri štetju odhodov v voznem redu iz leta 1979/80 malce konservativen in zaokroževal navzdol. Pozorno oko bo opazilo, da je dandanes odhodov manj. Resda je vseh prog nekoliko več, a večina novih je bolj priložnostnih. A prav tako se je povečalo število prebivalcev. Še leta 1981 je v Ljubljani živelo manj kot 225.000 prebivalcev, danes pa ima naselje Ljubljana približno 290.000 prebivalcev ali skoraj 30 % več. Naslednji graf p...
Preberite več

Stroški prometa

Slika
V zadnjem času so kar nekaj razburjenja povzročile novice, ki so povezane s stroški prometa, konkretneje s stroški goriva. Najprej smo doživljali zadrego vlade pri sprejemanju podnebnega zakona , ki bo po novem upoštevala tudi ceno izpustov CO2 po shemi ETS2 . Vlada je izbrala »salomonsko« rešitev, kjer bo morebitna previsoka cena izpustov CO2 pokrita z drugimi dajatvami. To je sicer v neskladju z namenom ETS2 kot tudi drugimi zakonskimi rešitvami, toda zdi se, da je strah pred negodovanjem javnosti tik pred volitvami prevelik. Drugo razburjenje je okoli določanja cen goriva. Vlada je uredbo o nadzoru cen razširila tudi na črpalke ob avtocestah. Največji trgovec z gorivi je skočil v zrak, čeravno roko na srce na teh črpalkah ni ravno prodal prav veliko goriva, vsaj sodeč po občasni vožnji mimo katere izmed njih. O trgovskih maržah bi se dalo razpravljati in pravzaprav je največji trgovec naredil prav to. V svojih izjavah negoduje nad visokimi dajatvami za gorivo. Na prvi pogled so da...
Preberite več

Prepeljani potniki na železnici

Slika
Slovenske železnice so nedavno sporočile , da so lansko leto prepeljale več kot 20 milijonov potnikov, kar je največ po osamosvojitvi Slovenije. Čeprav se zdi štetje potnikov precej enostavno početje, pa temu ni čisto tako. Če ima potnik terminsko vozovnico, na primer mesečno, a je nihče ne preveri, ali se je sploh peljal z vlakom? Štetje potnikov ni pomembno le za preverjanje izkupička, temveč zagotavlja podatke za načrtovanje in optimizacijo voznega reda. Slovenske železnice to počnejo s kombinacijo ročnega štetja, avtomatskih števcev na vratih vlakov ter analize prodanih vozovnic. O pestri zgodovini železnic na slovenskem pa govorijo tudi historični podatki o številu prepeljanih potnikov. Slednje je mogoče najti v Statističnih letopisih, na primer za leto 1988 . Spodaj je graf za število letno prepeljanih potnikov od leta 1939 dalje. Največ potnikov – skorajda 39 milijonov – naj bi železnice prepeljale leta 1950, najmanj pa leta 2020 – le slabih 8,4 milijona.    Slika...
Preberite več