Slovenski paradoks: cenejši bencin, dražji življenjski slog?

V zadnjih tednih, ko se je razplamtel ameriško-izraelsko-iranski konflikt, so cene surove nafte precej poskočile. Številni ekonomisti niso zgubljali časa, temveč so hitro prilivali olja na ogenj in napovedali bencinski armagedon.

Evropska okoljska agencija objavlja cene goriv po državah EU. Na sliki 1 je stanje 9. aprila 2026, države so naveden po ceni. Cene goriva se gibljejo od 1,2 €/l (Malta) do zajetnih 2,6 €/l (Nizozemska). Navkljub prepričanju, da so cene v Sloveniji najvišje na planetu in silovitem obleganju bencinskih črpalk ob nedavnih dvigih cen, primerjava (resda na dotičen datum!) kaže, da je pogonsko gorivo v Sloveniji med cenejšimi v EU. 

Slika 1: Cena bencina (levo) in dizla (desno) v EU

Hkrati velja opomniti, da v Sloveniji porabimo največji delež gospodinjskih dohodkov prav za prevoz, na sliki 2 desno v sivi barvi (Eurostat). Razlikuje se tudi sestava stroškov gospodinjstev s  prometnih (slika 2 levo). V večini držav stroški v glavnem izhajajo iz lastništva (svetlo modra barva) in uporabe vozil, kamor spadajo tudi stroški goriva (temno modra barva). V Sloveniji se uporabe javnega potniškega prometa (zelena barva) pa se ogibamo kot hudič križa, prav tako pa je zanemarljiv strošek pošiljanja blaga (rumena barva).

(A raje ne bi o tem, zakaj je tako, saj so mnenja uporabnikov, potencialnih uporabnikov, strokovnjakov, upravljalcev in nenazadnje odgovornih politikov o tem precej različna.)

 

Slika 2: Stroški gospodinjstev v državah EU za promet

Čeprav je bil zadnji dvig cen izdaten, smo v preteklosti že videli podobne šoke. Na internetu je mogoče najti podatke o povprečni letni(!) ceni pogonskih goriv v Nemčiji od leta 1950 dalje. Na sliki 3 so prikazani podatki za normalno (osvinčeno) gorivo, super, super z dodatkom etanola (E10) in dizel.

 

 

Slika 3: Cena pogonskih goriv z upoštevanjem inflacije v Nemčiji

Cene so preračunane v € glede na leto 2025, torej z upoštevanjem splošne inflacije. Dinamika je zanimiva: upad cen od 1950 do 1989, z viški v 1973 in 1979/80 (obe naftni krizi). Kasneje se cene počasi višajo do krize leta 2008, ko smo spet na cenovnem ringlšpilu. Zanimivo, da je bila cena dizla med 1990 in 2020 precej nizka v primerjavi s ceno bencina. Morda ima to kakšno povezavo s silno priljubljenostjo dizla v Nemčiji in s tem tudi pri nas?

Žal za Slovenijo ne najdem tako dobrih, predvsem pa dolgoživih podatkov (cene pogonskih goriv od leta 2022 dalje). Na sliki 4 so okvirni podatki o povprečnih letnih cenah goriv v Sloveniji od 1995 dalje, pa še ti so deloma povzeti iz manj zanesljivih virov. Zanimiva je primerjava cene bencina v Sloveniji (zelena črta) z Nemčijo (modra črta) od leta 1995 dalje. V prvih letih je bil bencin pri nas dražji, kasneje pa cenejši. V nekih obdobjih precej cenejši, drugič pa ne tako zelo.

 

Slika 4: Cena bencina z upoštevanjem inflacije v Sloveniji in Nemčiji

Če izračunamo korelacijo, so razlike v ceni med Nemčijo in Slovenijo le za tretjino(R² = 0.33) korelirane s samo ceno bencina, ostala razlika pride od drugod. Iz gole radovednosti sem preveril ali imajo razlike v ceni kakšno povezavo s tem, kdo je bil na oblasti (premier). Slika 5 prikazuje razlike med nemško in našo ceno glede na premiera_ko. Pozor: številke so povprečene čez leta (nearest neighbour!). Višina stolpca pomeni razliko med nemško in slovensko ceno bencina oziroma koliko je (bil) bencin pri nas v povprečju cenejši.

 

Slika 5: Razlika v ceni bencina med Nemčijo in Slovenijo glede na predsednika_co vlade

Graf je zanimiv (pozor, podatki so res rokohitrski, zgolj za orientacijo), čeprav je te podatke mogoče opazovati iz več vidikov:

• Lahko rečemo, da cenejši ko je bencin pri nas (napram Nemčiji), bolj spodbujamo osebni promet, vključno z vsemi eksternalijami napram drugim trajnostnim oblikam prevoza. To pa ima tudi posledice, na primer v strokovnem članku Nekateri primeri vplivov na prometno varnost sem ugotovil, da cena bencina statistično povezana s številom smrtnih žrtev na naših cestah: cenejši kot je bencin, več je smrtnih žrtev.
• Manjša cena pomeni manjše stroške za državljane, državljani so (ali se čutijo) bogatejši. Toda hkrati analiza stroškov družinskih za promet kaže, da navkljub temu (ali morda prav zaradi tega) plačujemo relativno največje neposredne stroške.
• Z nižjo ceno goriva ima Slovenija tudi manj davčnih prihodkov, kar pomeni manj vlaganja v infrastrukturo. Tu nas v ne tako daljni prihodnosti čaka sistem ETS2, ki bo dodatno obdavčil izpuste CO2 iz prometa, kar verjetno pomeni dvig cen pogonskih goriv.