Hitrosti na naših cestah

Zdi se da naša (avto)cestna folklora sledi vedno istim vzorcem. Vsako leto je spomladi kup pritoževanja nad zastoji in slabim stanjem cest. To je svojevrsten prometni Kavelj 22: če se ceste prenavljajo, nastanejo zastoji. Če se ne prenavljajo, ceste propadajo in moramo voziti previdneje, kar spet povzroča zastoje. Naše ceste so neustavljiv vir pritožb. Žal temu nasedajo ali bolje povedano, izrabljajo ­v svojo korist, tudi številni odločevalci. Zakaj bi urejali naše ceste, kolesarske steze in pločnike, jih delali ljudem prijaznejše, če pa se vozniki pritožujejo. Če je izplen (pritožbe) enak, je bolj smiselno prihraniti denar.

Statistični urad je v začetku leta 2026 objavil podatke o raziskavi o dnevni mobilnost potnikov za leto 2025. Podatki kažejo, opravimo manj poti kot pred 8 leti, verjetno zaradi dela od doma, ki je bil uveden med in po pandemiji covida. Toda hkrati podatki kažejo, da se počasi vračamo v stare čase. Podatki kažejo, da se še vedno veliko vozimo sami. Povprečna zasedenost naših avtomobilov se je dvignila na 1,6 osebe, pri čemer je bila pred štirimi leti 1,5, še štiri leta prej pa 1,7. Čas, ki ga v povprečju dnevno porabimo za prevoz se je skrajšal na 55 minut na dan. Že tako glede na ostale evropske države v prometu porabimo razmeroma malo časa (Focus 2025), a to očitno ne ustavi našega vsakdanjega jamranja o velikih zastojih. Temu potrjujejo tudi mednarodne primerjave, na primer TomTom in Inrix.

Razkorak med podatki o porabljenem času v prometu in percepcijo v javnosti in medijih je vsekakor zanimiv. Naše ceste opremljene s številnimi števci prometa, ki poleg štetja vozil omogočajo tudi spremljanje njihove hitrosti. Podatke o količini vozil uporabljamo za izračun prometnih obremenitev (PLDP ali povprečni letni dnevni promet je povprečno število motornih vozil, ki v 24 urah peljejo v obe smeri mimo števnega mesta na povprečni dan v letu). Precej manj je dosegljivih analiz hitrosti na naših cestah. Našel sem le dve: Obdelava kazalnikov hitrosti na državnih cestah za leti 2017 in 2018 in evropsko poročilo Trendline 2022-2025 - Data collection and analysis of road safety KPIs in Europe.

Predstavljeni so podatki o povprečnih hitrostih vozil na avtocestah (omejitev 130 km/h in znotraj naselij (omejitev 50 km/h). Kombinirani so podatki obeh poročil, ker verjetno izhajajo iz istega nabora podatkov (glej podatke PLDP). Podatki za hitrosti so od leta 2008-2025, pri čemer lahko skleapmo, da gre za povprečno hitrost za vsa vozila, tako osebne avtomobile kot tovorna vozila.

Slika 1: Povprečne hitrosti na slovenskih avtocestah

Povprečne hitrosti na slovenskih avtocestah kažejo zanimiv skok po uvedbi vinjet (2008) in potem umirjanje v naslednjem desetletju. Morda bi eden od vzrokov za to bilo povečevanje deleža tovornega prometa.  Za viden padec v letu 2018 ni ponujene razlage, zadnje povprečje (za leta 2022-25) kaže, na običajno stanje.

Slika 2: Povprečne hitrosti na cestah v naseljih (R3)

Tudi povprečne hitrosti na cestah v naseljih (R3) kažejo zanimiv skok po uvedbi vinjet, kateremu sledi padec. Povprečne hitrosti še vedno presegajo splošno omejitev hitrosti v naseljih (50 km/h), kar kaže na sistemski problem.

Mimogrede, v poročilu Trendline je ključni kazalnik (KPI), ki pravi, da se v Sloveniji le 36,7 % voznikov spoštuje omejitev hitrosti v naseljih, pri čemer smo tretji najslabši v EU, za Poljaki in Litovci.

Slika 3: Delež voznikov, ki spoštujejo omejitev hitrosti 50 km/h na cestah v naseljih (R3)

Zadnje poročilo o Varnosti v cestnem prometu (AVP 2025) navaja, da se skoraj dve tretjini nesreč in skoraj četrtina smrti zgodi v naseljih. Agencija za varnost v prometu navaja, da vsako zmanjšanje povprečne hitrosti v naselju za en kilometer na uro namreč pomeni zmanjšanje števila smrtnih žrtev za štiri odstotke. Ob tem so razumljiva opozorila številnih strokovnjakov za prometno varnost, da ne moremo govoriti o nesrečah ob tako množičnem in vehementnemu kršenju predpisov.

V letu 2025 se je prometna varnost močno poslabšala. Verjetno za to ni enega samega razloga, temveč gre za vpliv različnih elementov. Toda dolgoletno neupoštevanje hitrosti v naseljih, kjer je tudi večja možnost za stik z ranljivejšimi udeleženci, kaže na to, da v našem prometu še vedno prevladuje avtocentrična mentaliteta. Temu potrjuje tudi stalno pritoževanje nad zastoji, ki jih pravzaprav povzročamo sami s svojimi avtomobili.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Počasen zaton ljubljanskega potniškega prometa

Slika
Eden od uporabnikov foruma Skyscrapercity je objavil vozni red LPP iz let 1979/1980 . Stare vozne rede avtobusov je mogoče najti tudi v Internetnem Arhivu, če iščemo www.jh-lj.si/lpp . Žal se vsi vozni redi niso uspešno arhivirali. Čeprav se vsi spominjamo, da so v preteklosti mestni avtobusi omogočali dostop na petek in svetek, pa šele primerjava z današnjim stanjem pokaže sedanjo pravo žalost. Tule je število odhodov avtobusov na progi št. 1 (Mestni Log - Vižmarje, danes do Stanežič P+R) v letih 1980, 2012/13 in 2025. Pri tem moram opozoriti, da sem bil pri štetju odhodov v voznem redu iz leta 1979/80 malce konservativen in zaokroževal navzdol. Pozorno oko bo opazilo, da je dandanes odhodov manj. Resda je vseh prog nekoliko več, a večina novih je bolj priložnostnih. A prav tako se je povečalo število prebivalcev. Še leta 1981 je v Ljubljani živelo manj kot 225.000 prebivalcev, danes pa ima naselje Ljubljana približno 290.000 prebivalcev ali skoraj 30 % več. Naslednji graf p...
Preberite več

Stroški prometa

Slika
V zadnjem času so kar nekaj razburjenja povzročile novice, ki so povezane s stroški prometa, konkretneje s stroški goriva. Najprej smo doživljali zadrego vlade pri sprejemanju podnebnega zakona , ki bo po novem upoštevala tudi ceno izpustov CO2 po shemi ETS2 . Vlada je izbrala »salomonsko« rešitev, kjer bo morebitna previsoka cena izpustov CO2 pokrita z drugimi dajatvami. To je sicer v neskladju z namenom ETS2 kot tudi drugimi zakonskimi rešitvami, toda zdi se, da je strah pred negodovanjem javnosti tik pred volitvami prevelik. Drugo razburjenje je okoli določanja cen goriva. Vlada je uredbo o nadzoru cen razširila tudi na črpalke ob avtocestah. Največji trgovec z gorivi je skočil v zrak, čeravno roko na srce na teh črpalkah ni ravno prodal prav veliko goriva, vsaj sodeč po občasni vožnji mimo katere izmed njih. O trgovskih maržah bi se dalo razpravljati in pravzaprav je največji trgovec naredil prav to. V svojih izjavah negoduje nad visokimi dajatvami za gorivo. Na prvi pogled so da...
Preberite več

Prepeljani potniki na železnici

Slika
Slovenske železnice so nedavno sporočile , da so lansko leto prepeljale več kot 20 milijonov potnikov, kar je največ po osamosvojitvi Slovenije. Čeprav se zdi štetje potnikov precej enostavno početje, pa temu ni čisto tako. Če ima potnik terminsko vozovnico, na primer mesečno, a je nihče ne preveri, ali se je sploh peljal z vlakom? Štetje potnikov ni pomembno le za preverjanje izkupička, temveč zagotavlja podatke za načrtovanje in optimizacijo voznega reda. Slovenske železnice to počnejo s kombinacijo ročnega štetja, avtomatskih števcev na vratih vlakov ter analize prodanih vozovnic. O pestri zgodovini železnic na slovenskem pa govorijo tudi historični podatki o številu prepeljanih potnikov. Slednje je mogoče najti v Statističnih letopisih, na primer za leto 1988 . Spodaj je graf za število letno prepeljanih potnikov od leta 1939 dalje. Največ potnikov – skorajda 39 milijonov – naj bi železnice prepeljale leta 1950, najmanj pa leta 2020 – le slabih 8,4 milijona.    Slika...
Preberite več