Copenhagenize indeks za leto 2025

Izšel je Copenhagenize indeks za leto 2025. To je lestvica, ki ocenjuje, koliko je (kolesarska) infrastruktura v posameznem mestu naklonjena kolesarkam in kolesarjem. Pri tem se ocenjuje varnost in povezanost infrastrukture, njena uporaba in doseg ter politika in podpora. Ljubljana je letos (2025) prejela 54.6 točk. Novica je sladko-kisla: Ljubljana je še vedno na seznamu, a uvrščena na 24. mesto (leta 2019 je bila na 14. mest, še dve leti prej pa kar na 8.). No, tudi to, da je Ljubljana še na lestvici, je posledica tega, da so lestvico razširili iz 20 na 30 mest!

Nekaj zgodovine: Lestvico je  leta 2011 začel urejati urbanist Mikael Colville-Andersen, saj je s tem želel promovirati kolesarjenje v mestih. Na začetku je bil pretežno one-man band, zato je bil tudi nabor mest precej omejen. Kasneje je pregled mest širil. Pri nas je bil kar navdušen nad širokimi kolesarskimi stezami ob Celovški in Dunajski (ki so posledica tega, da so se načrtovalci ob gradnji v 60ih zgledovali po takratnih skandinavskih praksah). Nekaj fotografij iz Ljubljane je tudi uvrstil v svojo knjigo Copenhagenize: The Definitive Guide to Global Bicycle Urbanism. Zelo dobro osmo mesto Ljubljane leta 2019 je sledilo zaprtju Slovenske ceste za avtomobile in odprtju povezave za kolesarje. Lestvica naj bi se obnavljala vsake dve leti, toda zaradi korone in drugih opravkov, smo na novo lestvico čakali kar 6 let. Copenhagenize indeks sedaj sofinancira EU, kar verjetno pomeni bolj objektivna merila. 

Največje presenečenje je to, da je Utrech prehitel Copenhagen. Visoko je tudi Pariz, ki je v zadnjih 10 letih dosegel pomemben napredek. Z lestvice pa sta izpadla tako Barcelona kot tudi München, ki sta bila leta 2019 uvrščena podobno kot Ljubljana.

Na sliki je prikazano "valovanje" kolesarske infrastrukture. To, da se je Ljubljana že četrtič zapored uvrstila na lestvico pomeni, da kolesarska infrastruktura ni slaba. In tudi ocena Ljubljane izpostavlja dobre prakse: obsežno mestno jedro brez avtomobilov, enosmerne ulice s kolesarskim pasom v drugo smer, BicikeLJ in podobno. Poročilo ne pozabi omeniti niti Ljubljanske kolesarske mreže (LKM).

Morda Copenhagenize indeks ni ravno raketna znanost, toda je soliden indikator kako napreduje kolesarska infrastruktura v mestih. Po Analizi potovalnih navad je kolesarjenje edini način prevoza, katerega delež v Ljubljani narašča, poleg seveda prevoza z avtomobilom. Uvrščanje Ljubljane na to lestvico razkriva zakaj. Toda če bomo v Ljubljani kolesarjenje zanemarili (na kar opozarja zadnja izdaja omenjene lestvice), bo nam res preostalo le še čakanje v avtomobilskih zastojih.

Ljubljana je položila trdne temelje za kolesarjenje – zdaj je čas, da svojo infrastrukturo dvigne na višjo raven, da bo vsakodnevno kolesarjenje postalo samoumevna izbira. 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Počasen zaton ljubljanskega potniškega prometa

Slika
Eden od uporabnikov foruma Skyscrapercity je objavil vozni red LPP iz let 1979/1980 . Stare vozne rede avtobusov je mogoče najti tudi v Internetnem Arhivu, če iščemo www.jh-lj.si/lpp . Žal se vsi vozni redi niso uspešno arhivirali. Čeprav se vsi spominjamo, da so v preteklosti mestni avtobusi omogočali dostop na petek in svetek, pa šele primerjava z današnjim stanjem pokaže sedanjo pravo žalost. Tule je število odhodov avtobusov na progi št. 1 (Mestni Log - Vižmarje, danes do Stanežič P+R) v letih 1980, 2012/13 in 2025. Pri tem moram opozoriti, da sem bil pri štetju odhodov v voznem redu iz leta 1979/80 malce konservativen in zaokroževal navzdol. Pozorno oko bo opazilo, da je dandanes odhodov manj. Resda je vseh prog nekoliko več, a večina novih je bolj priložnostnih. A prav tako se je povečalo število prebivalcev. Še leta 1981 je v Ljubljani živelo manj kot 225.000 prebivalcev, danes pa ima naselje Ljubljana približno 290.000 prebivalcev ali skoraj 30 % več. Naslednji graf p...
Preberite več

Stroški prometa

Slika
V zadnjem času so kar nekaj razburjenja povzročile novice, ki so povezane s stroški prometa, konkretneje s stroški goriva. Najprej smo doživljali zadrego vlade pri sprejemanju podnebnega zakona , ki bo po novem upoštevala tudi ceno izpustov CO2 po shemi ETS2 . Vlada je izbrala »salomonsko« rešitev, kjer bo morebitna previsoka cena izpustov CO2 pokrita z drugimi dajatvami. To je sicer v neskladju z namenom ETS2 kot tudi drugimi zakonskimi rešitvami, toda zdi se, da je strah pred negodovanjem javnosti tik pred volitvami prevelik. Drugo razburjenje je okoli določanja cen goriva. Vlada je uredbo o nadzoru cen razširila tudi na črpalke ob avtocestah. Največji trgovec z gorivi je skočil v zrak, čeravno roko na srce na teh črpalkah ni ravno prodal prav veliko goriva, vsaj sodeč po občasni vožnji mimo katere izmed njih. O trgovskih maržah bi se dalo razpravljati in pravzaprav je največji trgovec naredil prav to. V svojih izjavah negoduje nad visokimi dajatvami za gorivo. Na prvi pogled so da...
Preberite več

Nočni avtobusi v Ljubljani

Slika
Predstavniki študentov so nedavno dali pobudo , da Ljubljana po desetletjih spet uvede nočne avtobuse, ki bi študente v ranih nočnih urah dostavljali domov. Žal je to pobudo tik pred letošnjim tednom mobilnosti (sic!) ljubljanski župan zavrnil, češ da naj bi bilo tovrstnih študentov premalo, da bi se mesto z njimi posebej ukvarjalo. Županova trditev je (milorečeno) napačna. Nedavno je ga. Taja Ivanc uspešno zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Nočna mobilnost v Ljubljani ( Oddelek Za Geografijo,   Filozofska Fakulteta, Univerza v Ljubljani) . V njej je podrobno analizirala stanje, identificirali potnike in njihove potovalne navade. Preštela je recimo tudi ljudi, ki občasno ali pogosto delajo ponoči (zanimivo: delež nočnih delavcev v Sloveniji je večji kot povprečje v EU), nočno delo pa lahko opravljajo tudi mladi s fleksibilnimi oblikami zaposlovanja.   Slika 1: Odhodi nočnih avtobusov LPP aprila 2025, vir: Taja Ivanc: Nočna mobilnost v Ljubljani. V analizi je je prev...
Preberite več