Tramvaji

Mnoga evropska mesta, tako velika kot tudi srednja, imajo tramvaje kot enega od sistemov javnega potniškega prometa. Tudi v Ljubljani smo imeli tramvaj, drug tramvaj na slovenskem ozemlju pa je bil na obali, med Piranom in Lucijo.

Zgodovina tramvajev je precej pestra. Prvi osnutki segajo v začetek 19. stoletja, ko so na progi namenjeni za prevoz kamenja med Mumblesom in Swanseajem, Wales, dovolili potniške vagone. Vagone so takrat še vlekli konji. Do sredine stoletja so se tovrstni tramvaji razširili tudi v ZDA in celinski Evropi. Kasneje sta konje zamenjala para in elektrika.

Kronološko lahko razvoj tramvajev združimo v nekaj glavnih obdobij:

  • Do leta 1880 so večja mesta uvajala in kasneje širila mrežo tramvajev s konjsko vprego.
  • Do leta 1900 so potekali prvi poskusi z električnimi tramvaji, kasneje pa hitra rast predvsem v Nemčiji in Veliki Britaniji.
  • Od začetka 20. stoletja pa do začetka prve svetovne vojne poteka hitra širitev. Tramvaj smo dobili tudi v Ljubljani.
  • Med prvo in drugo svetovno vojno pride do upočasnitve izgradnje novih tramvajskih sistemov, nekaj sistemov se vseeno izgradi predvsem v manjših mestih, ostala mesta se usmerijo na vzdrževanje obstoječih sistemov.
  • Po drugi svetovni vojni pride do upadanja, nekatera mesta tramvaje ukinjajo (primer Ljubljane). To obdobje traja nekje do leta 1980.
  • Po letu 1980 se spet začenja gradnja novih in predvsem sodobnejših tramvajskih sistemov, predvsem v Franciji, kasneje pa tudi Veliki Britaniji in drugje.

Žal so podatki o tramvajih precej razpršeni. Vseeno pa je mogoče iz nekaterih seznamov tovrstnih sistemov pridobiti dinamiko razvoja, upada in ponovnega vznika tramvajskih sistemov. Na spodnji sliki je število zgrajenih (zelena barva) in opuščenih (rdeča barva) tramvajskih sistemov v Evropi po dekadah. Skupna vsota je prikazana s črto modre barve. 


Iz prikazanega se lepo vidi začetni tramvajski zanos nekje do začetka druge svetovne vojne, prevlada avtomobila skoraj do konca 20. stoletja in ponoven obrat k javnem potniškem prometu, ki traja vse do danes.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Stroški prometa

Slika
V zadnjem času so kar nekaj razburjenja povzročile novice, ki so povezane s stroški prometa, konkretneje s stroški goriva. Najprej smo doživljali zadrego vlade pri sprejemanju podnebnega zakona , ki bo po novem upoštevala tudi ceno izpustov CO2 po shemi ETS2 . Vlada je izbrala »salomonsko« rešitev, kjer bo morebitna previsoka cena izpustov CO2 pokrita z drugimi dajatvami. To je sicer v neskladju z namenom ETS2 kot tudi drugimi zakonskimi rešitvami, toda zdi se, da je strah pred negodovanjem javnosti tik pred volitvami prevelik. Drugo razburjenje je okoli določanja cen goriva. Vlada je uredbo o nadzoru cen razširila tudi na črpalke ob avtocestah. Največji trgovec z gorivi je skočil v zrak, čeravno roko na srce na teh črpalkah ni ravno prodal prav veliko goriva, vsaj sodeč po občasni vožnji mimo katere izmed njih. O trgovskih maržah bi se dalo razpravljati in pravzaprav je največji trgovec naredil prav to. V svojih izjavah negoduje nad visokimi dajatvami za gorivo. Na prvi pogled so da...
Preberite več

Počasen zaton ljubljanskega potniškega prometa

Slika
Eden od uporabnikov foruma Skyscrapercity je objavil vozni red LPP iz let 1979/1980 . Stare vozne rede avtobusov je mogoče najti tudi v Internetnem Arhivu, če iščemo www.jh-lj.si/lpp . Žal se vsi vozni redi niso uspešno arhivirali. Čeprav se vsi spominjamo, da so v preteklosti mestni avtobusi omogočali dostop na petek in svetek, pa šele primerjava z današnjim stanjem pokaže sedanjo pravo žalost. Tule je število odhodov avtobusov na progi št. 1 (Mestni Log - Vižmarje, danes do Stanežič P+R) v letih 1980, 2012/13 in 2025. Pri tem moram opozoriti, da sem bil pri štetju odhodov v voznem redu iz leta 1979/80 malce konservativen in zaokroževal navzdol. Pozorno oko bo opazilo, da je dandanes odhodov manj. Resda je vseh prog nekoliko več, a večina novih je bolj priložnostnih. A prav tako se je povečalo število prebivalcev. Še leta 1981 je v Ljubljani živelo manj kot 225.000 prebivalcev, danes pa ima naselje Ljubljana približno 290.000 prebivalcev ali skoraj 30 % več. Naslednji graf p...
Preberite več

Nočni avtobusi v Ljubljani

Slika
Predstavniki študentov so nedavno dali pobudo , da Ljubljana po desetletjih spet uvede nočne avtobuse, ki bi študente v ranih nočnih urah dostavljali domov. Žal je to pobudo tik pred letošnjim tednom mobilnosti (sic!) ljubljanski župan zavrnil, češ da naj bi bilo tovrstnih študentov premalo, da bi se mesto z njimi posebej ukvarjalo. Županova trditev je (milorečeno) napačna. Nedavno je ga. Taja Ivanc uspešno zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Nočna mobilnost v Ljubljani ( Oddelek Za Geografijo,   Filozofska Fakulteta, Univerza v Ljubljani) . V njej je podrobno analizirala stanje, identificirali potnike in njihove potovalne navade. Preštela je recimo tudi ljudi, ki občasno ali pogosto delajo ponoči (zanimivo: delež nočnih delavcev v Sloveniji je večji kot povprečje v EU), nočno delo pa lahko opravljajo tudi mladi s fleksibilnimi oblikami zaposlovanja.   Slika 1: Odhodi nočnih avtobusov LPP aprila 2025, vir: Taja Ivanc: Nočna mobilnost v Ljubljani. V analizi je je prev...
Preberite več