Najprej štal'ca pol pa krav'ca?

Nedavno je SURS objavil podatke o relativni količini stanovanj na prebivalca po državah. V EU imamo med 400 in 700 stanovanji na 1000 prebivalcev, pri čemer je Slovenija je nekje pri dnu, z le 410 stanovanji na 1000 prebivalcev. Ampak zdi se mi zanimivo, da se stopnja motorizacije (to je število avtomobilov na 1000 prebivalcev) v EU giblje v podobnem intervalu – nekje med 400 in 700 avtomobili na 1000 prebivalcev. Povprečje EU znaša je 532 stanovanj in 572 avtov na 1000 prebivalcev (podatki so za leti 2021 oziroma 2022). Pri tem ni podatkov o lastništvu ali vrednosti, to je le gol podatek o številu avtomobilov oziroma stanovanj, ki so v posamezni državo. Razlika znaša dobrih 7% v korist avtomobilov.

Med državami pa so razlike precej večje. Spodaj je graf, ki kaže, koliko imamo Evropejci raje štal'co kot krav'co oziroma obratno. Velikost kroga predstavlja število prebivalcev posamezne države. Siva ravna črta označuje ekvivalent (število avtomobilov je enako številu stanovanj). Povečini od ekvivalenta najbolj odstopajo države z manj prebivalci, z izjemo Poljske. Pri Sloveniji je morda treba upoštevati, da imamo v lasti veliko nepremičnin na Hrvaškem (po podatkih celo prek 100 000), kar našo piko prestavi malce bolj v desno, ampak vseeno ne prav veliko. 

Žal  ne najdem nobenega pametnega pojasnila, zakaj smo v EU tako razmetani. Pričakoval bi, da je v turističnih državah več nepremičnin, toda recimo Španija je na meji, Italija pa pod mejo paritete (torej imajo več avtomobilov kot stanovanj). Tudi bogate države so nekje na sredi, razen Luksemburga.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Počasen zaton ljubljanskega potniškega prometa

Slika
Eden od uporabnikov foruma Skyscrapercity je objavil vozni red LPP iz let 1979/1980 . Stare vozne rede avtobusov je mogoče najti tudi v Internetnem Arhivu, če iščemo www.jh-lj.si/lpp . Žal se vsi vozni redi niso uspešno arhivirali. Čeprav se vsi spominjamo, da so v preteklosti mestni avtobusi omogočali dostop na petek in svetek, pa šele primerjava z današnjim stanjem pokaže sedanjo pravo žalost. Tule je število odhodov avtobusov na progi št. 1 (Mestni Log - Vižmarje, danes do Stanežič P+R) v letih 1980, 2012/13 in 2025. Pri tem moram opozoriti, da sem bil pri štetju odhodov v voznem redu iz leta 1979/80 malce konservativen in zaokroževal navzdol. Pozorno oko bo opazilo, da je dandanes odhodov manj. Resda je vseh prog nekoliko več, a večina novih je bolj priložnostnih. A prav tako se je povečalo število prebivalcev. Še leta 1981 je v Ljubljani živelo manj kot 225.000 prebivalcev, danes pa ima naselje Ljubljana približno 290.000 prebivalcev ali skoraj 30 % več. Naslednji graf p...
Preberite več

Stroški prometa

Slika
V zadnjem času so kar nekaj razburjenja povzročile novice, ki so povezane s stroški prometa, konkretneje s stroški goriva. Najprej smo doživljali zadrego vlade pri sprejemanju podnebnega zakona , ki bo po novem upoštevala tudi ceno izpustov CO2 po shemi ETS2 . Vlada je izbrala »salomonsko« rešitev, kjer bo morebitna previsoka cena izpustov CO2 pokrita z drugimi dajatvami. To je sicer v neskladju z namenom ETS2 kot tudi drugimi zakonskimi rešitvami, toda zdi se, da je strah pred negodovanjem javnosti tik pred volitvami prevelik. Drugo razburjenje je okoli določanja cen goriva. Vlada je uredbo o nadzoru cen razširila tudi na črpalke ob avtocestah. Največji trgovec z gorivi je skočil v zrak, čeravno roko na srce na teh črpalkah ni ravno prodal prav veliko goriva, vsaj sodeč po občasni vožnji mimo katere izmed njih. O trgovskih maržah bi se dalo razpravljati in pravzaprav je največji trgovec naredil prav to. V svojih izjavah negoduje nad visokimi dajatvami za gorivo. Na prvi pogled so da...
Preberite več

Nočni avtobusi v Ljubljani

Slika
Predstavniki študentov so nedavno dali pobudo , da Ljubljana po desetletjih spet uvede nočne avtobuse, ki bi študente v ranih nočnih urah dostavljali domov. Žal je to pobudo tik pred letošnjim tednom mobilnosti (sic!) ljubljanski župan zavrnil, češ da naj bi bilo tovrstnih študentov premalo, da bi se mesto z njimi posebej ukvarjalo. Županova trditev je (milorečeno) napačna. Nedavno je ga. Taja Ivanc uspešno zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Nočna mobilnost v Ljubljani ( Oddelek Za Geografijo,   Filozofska Fakulteta, Univerza v Ljubljani) . V njej je podrobno analizirala stanje, identificirali potnike in njihove potovalne navade. Preštela je recimo tudi ljudi, ki občasno ali pogosto delajo ponoči (zanimivo: delež nočnih delavcev v Sloveniji je večji kot povprečje v EU), nočno delo pa lahko opravljajo tudi mladi s fleksibilnimi oblikami zaposlovanja.   Slika 1: Odhodi nočnih avtobusov LPP aprila 2025, vir: Taja Ivanc: Nočna mobilnost v Ljubljani. V analizi je je prev...
Preberite več