Late Guest At The Party

Podjetje Kodak je bilo fotografski velikan 20. stoletja. Čeprav je podjetje razvijalo in prodajalo svojo fotografsko opremo, je sčasoma večino denarja zaslužilo s prodajo fotografskega filma. Podjetje, konkretno njihov inženir Steven Sasson, je leta 1975 tudi izdelalo samostojni prototip digitalnega fotoaparata. Kamera je uporabljala tipalo CCD in filmski objektiv Super 8, črno-bele fotografije (pravzaprav podatke) pa so shranjevali na kasetni trak. Vseeno pa je bila privlačnost velikih dobičkov prevelika, da bi resneje nadaljevali razvoj digitalne fotografske tehnike, ki je z izpopolnitvijo tudi spremenila fotografske navade uporabnikov. Kodak je leta 2012 bankrotiral. Nekoliko mlajši bralci se spomnijo telefonskega podjetja Nokia, ki je na prelomu tisočletja gospodarila na trgu mobilnih telefonov, dokler ni podjetje Apple predstavilo iPhone in nakazalo drugačno smer razvoja. Zdi se, da se evropski in še posebej nemški proizvajalci avtomobilov pomikajo v smer proizvajalcev, vča...

Danes je Prešernov dan, slovenski kulturni praznik ( 8. februar). Zato se zdi smiselno ali pa vsaj dovolj igrivo pomisliti, kako bi se Pesnik znašel v sodobnem svetu, recimo med ljubljanskimi avtobusi.  Če bi France Prešeren danes stopil na katerega od postajališč ljubljanskega potniškega prometa, bi bil to skoraj naravni podaljšek njegove poetike. Malo ironije, malo visokih idealov, a precej razočaranja nad stvarnostjo ter ritem, ki se (tako kot avtobus) nikoli povsem ne ujame z urnikom. P rešernu je še v času svojega življenja opeval železnico , zato verjetno ni bil sovražnik tehnološkega napredka. Železnica mu je pomenila modernost in povezanost s svetom. A pri tem videl tudi usodno ceno, ki jo plača človek in narod. Današnje ljubljanske avtobuse bi verjetno videl kot manj vzvišene in bolj vsakdanje – bližje tlom, bližje ljudem . Nedvomno bi opazil ironijo v razkoraku med idealom in prakso in v tem našel poezijo. Avtobus ni jekleni simbol zgodovine, temveč ponavljajoča se uso...

Zdi se da naša (avto)cestna folklora sledi vedno istim vzorcem. Vsako leto je spomladi kup pritoževanja nad zastoji in slabim stanjem cest. To je svojevrsten prometni Kavelj 22: če se ceste prenavljajo, nastanejo zastoji. Če se ne prenavljajo, ceste propadajo in moramo voziti previdneje, kar spet povzroča zastoje. Naše ceste so neustavljiv vir pritožb. Žal temu nasedajo ali bolje povedano, izrabljajo ­v svojo korist, tudi številni odločevalci. Zakaj bi urejali naše ceste, kolesarske steze in pločnike, jih delali ljudem prijaznejše, če pa se vozniki pritožujejo. Če je izplen (pritožbe) enak, je bolj smiselno prihraniti denar. Statistični urad je v začetku leta 2026 objavil podatke o raziskavi o dnevni mobilnost potnikov za leto 2025 . Podatki kažejo, opravimo manj poti kot pred 8 leti, verjetno zaradi dela od doma, ki je bil uveden med in po pandemiji covida. Toda hkrati podatki kažejo, da se počasi vračamo v stare čase. Podatki kažejo, da se še vedno veliko vozimo sami. Povprečna zas...