Late Guest At The Party

Velika popularnost, predvsem pa dostopnost video vsebin in podkastov povzroča, da na tovrstne vsebine gledamo kot na številne restavracije hitre prehrane, ki za razmeroma malo denarja, predvsem pa za malo napora, omogočajo hitro konzumiranje tovrstnih vsebin. In če preveliko poseganje po klasični hitri prehrani lahko vpliva na naše fizično počutje, nas lahko tudi nekritično požiranje lahkotnejših medijskih vsebin zapelje v svet, kjer se spoznamo na vse. Čeprav je Dunning-Krugerjev učinek nekoliko daljšega staža kot multimedijske vsebine, solidno popisuje naše spoznavne zmote ob gledanju in poslušanju takšnih vsebin. Jason Slaughter , kanadsko-nizozemski ustvarjalec urbanističnega YouTube kanala Not Just Bikes , je na svojem podkastu The Urbanist Agenda nedavno gostil Brenta Toderiana , nekdanjega glavnega urbanista Vancouvra, ki ima izkušnje tudi iz drugih mest. V pogovoru sta se med drugim lotila tudi razkoraka med spletnim urbanizmom in dejanskim spodbujanjem in izvajanjem sprememb...

V prejšnjem zapisu sem pokazal, kako se spreminja povprečna starost avtomobilov in s tem po mojem mnenju tudi njihova zanesljivost. To je posledica učinkovite serijske proizvodnje v avtomobilski industriji, ki je v prejšnjem stoletju šla skozi več valov. Hkrati je zanimivo videti tudi, kako se je spreminjala cena avtomobilom. Prvi avtomobil – Benzov Patent-Motorwagen – naj bi stal približno 600 takratnih zlatih mark. (Primerjava z vrednostjo v današnjem denarju je precej odvisna od načina pretvorbe. Če vzamemo zlati standard, to pomeni okoli 24.000 €. Če privzamemo inflacijo, imamo opravka z nekje 6.000 €.) Fordov model T je ob predstavitvi leta 1908 stal 850 ameriških dolarjev, kar v današnjem denarju znese nekje okoli 25.000 €. A z uvedbo serijske proizvodnje, je cena do leta 1925 padla na le 260 dolarjev (nekaj manj kot 5.000 €). V knjigi Pospeševanje skozi zgodovino. Avtomobili med stereotipi in statistiko sem poskušal slediti ceni ljudskim avtomobilom. To so (bili) prepros...

V minulih letih sem bil in sem še zelo kritičen do avtomobilske industrije (na primer v članku Analiza evropske (nemške) avtomobilske industrije , objavljenem v tedniku Mladina , ali v zapisu Še nekaj o domnevnih križih in težavah nemške avtomobilske industrije ). Kot inženirju mi gre še posebej v nos zaustavljen razvoj, ki gre pretežno v smer večjih in težjih vozil. A temu ni bilo vedno tako. V desetletjih pred omenjenim zastojem so se avtomobili iz generacije v generacijo izboljševali. Uspešna industrializacija proizvodnje z izjemnim poudarkov na kvaliteti je omogočila, da so avtomobili postali precej vzdržljivejši. Proizvodnja avtomobilov je šla skozi več valov industrializacije. Najprej je seveda bila obrtna proizvodnja, ki je slonela na ročno izdelanih vozil. Ti so bili povečini zelo dragi. Po Fordovi vpeljavi tekočega traku je leta 1913 sledil drugi val – serijska proizvodnja, kjer so količine izdelanih vozil močno povečale. Po drugi svetovni vojni je v tretjem valu sledila nad...