Late Guest At The Party

Predstavniki študentov so nedavno dali pobudo , da Ljubljana po desetletjih spet uvede nočne avtobuse, ki bi študente v ranih nočnih urah dostavljali domov. Žal je to pobudo tik pred letošnjim tednom mobilnosti (sic!) ljubljanski župan zavrnil, češ da naj bi bilo tovrstnih študentov premalo, da bi se mesto z njimi posebej ukvarjalo. Županova trditev je (milorečeno) napačna. Nedavno je ga. Taja Ivanc uspešno zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Nočna mobilnost v Ljubljani ( Oddelek Za Geografijo,   Filozofska Fakulteta, Univerza v Ljubljani) . V njej je podrobno analizirala stanje, identificirali potnike in njihove potovalne navade. Preštela je recimo tudi ljudi, ki občasno ali pogosto delajo ponoči (zanimivo: delež nočnih delavcev v Sloveniji je večji kot povprečje v EU), nočno delo pa lahko opravljajo tudi mladi s fleksibilnimi oblikami zaposlovanja.   Slika 1: Odhodi nočnih avtobusov LPP aprila 2025, vir: Taja Ivanc: Nočna mobilnost v Ljubljani. V analizi je je prev...

Nedavno je nemški kancler Merz trpeče oznanil svetu, da bo storil vse za razveljavitev prepovedi avtomobilov z notranjim zgorevanjem po letu 2035. Evropska unija se je pred leti z namenom spodbujanja elektrifikacije cestnega prometa odločila za prepoved   prodaje avtomobilov z notranjim zgorevanjem po letu 2035. Ta prepoved je bila sprejeta v okviru podnebnega paketa Pripravljeni na 55 (ang. Fit for 55) z namenom doseganja ogljične nevtralnosti do leta 2050. Čeprav je bil ukrep sprejet šele leta 2022, so bile podobne ideje prisotne že veliko prej, tudi z željo in namenom, da se da avtomobilski industriji jasen signal, kakšna bo regulacija in s tem tehnologija v prihodnje. Zanimiv vpogled v odnose med nemškimi vladami in avtomobilsko industrijo je v knjigi Kaput – Konec nemškega čudeža pojasnil finančn i novinar Wolfgang Münchau . Vzrok za krokodilje solze nemškega kanclerja so domnevne težave evropske avtomobilske industrije. Povpraševanje po električnih vozilih je namreč sk...

Vožnja v avtomobilu, sploh če je v njem voznik sam, je običajno časovno zelo potratno početje. Načeloma bi morali biti vozniki osredotočeni na vožnjo, toda to je težko. Naše okno pozornosti sega od nekaj deset minut do nekaj ur, odvisno od stopnje naše osredotočenosti. Zato nekateri med vožnjo telefonirajo, v zadnjih letih nekateri vozniki celo sodeluje na video sestankih. Spet drugi poslušajo glasbo, radijski program ali podkaste (namig, letos sodelujem pri podkastu o prometu Zelena Luč , ki ga vodi Jan Grilc). Mimogrede, čeprav je radio precej stara iznajdba, pa razvoj avtomobilskih radijskih sprejemnikov ni bil enostaven. Težava je bila tehnologija, saj so elektronske potrebovale visoko napetost, kar ni bilo enostavno doseči s klasičnim 6 V avtomobilskim napajanjem. Marconi je leta 1920 predstavil avtomobilski brezžični sprejemnik, prva »after-market« vgradnjo pa naj bi zagrešili v Avstraliji leta 1924. A v Sloveniji nismo zaostajali, leta 1925 je petnajstletni Franc Jenčič iz Koč...