Late Guest At The Party

Izšel je Copenhagenize indeks za leto 2025. To je lestvica, ki ocenjuje, koliko je (kolesarska) infrastruktura v posameznem mestu naklonjena kolesarkam in kolesarjem. Pri tem se ocenjuje varnost in povezanost infrastrukture, njena uporaba in doseg ter politika in podpora. Ljubljana je letos (2025) prejela 54.6 točk.  Novica je sladko-kisla: Ljubljana je še vedno na seznamu, a uvrščena na 24. mesto (leta 2019 je bila na 14. mest, še dve leti prej pa kar na 8.). No, tudi to, da je Ljubljana še na lestvici, je posledica tega, da so lestvico razširili iz 20 na 30 mest! Nekaj zgodovine: Lestvico je  leta 2011  začel urejati urbanist Mikael Colville-Andersen , saj je s tem želel promovirati kolesarjenje v mestih. Na začetku je bil pretežno one-man band, zato je bil tudi nabor mest precej omejen. Kasneje je pregled mest širil. Pri nas je bil kar navdušen nad širokimi kolesarskimi stezami ob Celovški in Dunajski (ki so posledica tega, da so se načrtovalci ob gradnji v 6...

Parkiranje je pogosto spregledan del pojmovanja prometa. Pred leti sem prebral knjigo Donalda Shoup: The High Cost of Free Parking , 2005 , kjer se je problemov parkiranja loteval z ekonometričnim pogledom, kasneje pa še knjigo Henrya Grabarja: Paved Paradise: How Parking Explains the World , 2023 , ki se je teme lotil z bolj anekdotičnega in sociološkega stališča. Kakorkoli že, precej dolgo sem si želel oblikovati misli in spisati članek o problemih oziroma posledicah parkiranja pri nas. Žal se je izkazalo, da je tematika precej bolj kompleksna, kot je videti na prvi pogled, saj sta že tudi prej omenjena gospoda temu namenila precejšen del svojega raziskovanja. Pa se problematike bočnega parkiranja sploh nisem lotil! Parkiranje ni povezano le s prometom (kako uresničujemo potrebe po mobilnosti), temveč tudi z rabo prostora (kje živimo, kje delamo, kje preživljamo prosti čas), urbanizmom (kako urejamo prostor, ceste) in podobno. Pester je tudi nabor prebrane literature, prav tako p...