Late Guest At The Party

Parkiranje je pogosto spregledan del pojmovanja prometa. Pred leti sem prebral knjigo Donalda Shoup: The High Cost of Free Parking , 2005 , kjer se je problemov parkiranja loteval z ekonometričnim pogledom, kasneje pa še knjigo Henrya Grabarja: Paved Paradise: How Parking Explains the World , 2023 , ki se je teme lotil z bolj anekdotičnega in sociološkega stališča. Kakorkoli že, precej dolgo sem si želel oblikovati misli in spisati članek o problemih oziroma posledicah parkiranja pri nas. Žal se je izkazalo, da je tematika precej bolj kompleksna, kot je videti na prvi pogled, saj sta že tudi prej omenjena gospoda temu namenila precejšen del svojega raziskovanja. Pa se problematike bočnega parkiranja sploh nisem lotil! Parkiranje ni povezano le s prometom (kako uresničujemo potrebe po mobilnosti), temveč tudi z rabo prostora (kje živimo, kje delamo, kje preživljamo prosti čas), urbanizmom (kako urejamo prostor, ceste) in podobno. Pester je tudi nabor prebrane literature, prav tako p...

Predstavniki študentov so nedavno dali pobudo , da Ljubljana po desetletjih spet uvede nočne avtobuse, ki bi študente v ranih nočnih urah dostavljali domov. Žal je to pobudo tik pred letošnjim tednom mobilnosti (sic!) ljubljanski župan zavrnil, češ da naj bi bilo tovrstnih študentov premalo, da bi se mesto z njimi posebej ukvarjalo. Županova trditev je (milorečeno) napačna. Nedavno je ga. Taja Ivanc uspešno zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Nočna mobilnost v Ljubljani ( Oddelek Za Geografijo,   Filozofska Fakulteta, Univerza v Ljubljani) . V njej je podrobno analizirala stanje, identificirali potnike in njihove potovalne navade. Preštela je recimo tudi ljudi, ki občasno ali pogosto delajo ponoči (zanimivo: delež nočnih delavcev v Sloveniji je večji kot povprečje v EU), nočno delo pa lahko opravljajo tudi mladi s fleksibilnimi oblikami zaposlovanja.   Slika 1: Odhodi nočnih avtobusov LPP aprila 2025, vir: Taja Ivanc: Nočna mobilnost v Ljubljani. V analizi je je prev...

Nedavno je nemški kancler Merz trpeče oznanil svetu, da bo storil vse za razveljavitev prepovedi avtomobilov z notranjim zgorevanjem po letu 2035. Evropska unija se je pred leti z namenom spodbujanja elektrifikacije cestnega prometa odločila za prepoved   prodaje avtomobilov z notranjim zgorevanjem po letu 2035. Ta prepoved je bila sprejeta v okviru podnebnega paketa Pripravljeni na 55 (ang. Fit for 55) z namenom doseganja ogljične nevtralnosti do leta 2050. Čeprav je bil ukrep sprejet šele leta 2022, so bile podobne ideje prisotne že veliko prej, tudi z željo in namenom, da se da avtomobilski industriji jasen signal, kakšna bo regulacija in s tem tehnologija v prihodnje. Zanimiv vpogled v odnose med nemškimi vladami in avtomobilsko industrijo je v knjigi Kaput – Konec nemškega čudeža pojasnil finančn i novinar Wolfgang Münchau . Vzrok za krokodilje solze nemškega kanclerja so domnevne težave evropske avtomobilske industrije. Povpraševanje po električnih vozilih je namreč sk...

Vožnja v avtomobilu, sploh če je v njem voznik sam, je običajno časovno zelo potratno početje. Načeloma bi morali biti vozniki osredotočeni na vožnjo, toda to je težko. Naše okno pozornosti sega od nekaj deset minut do nekaj ur, odvisno od stopnje naše osredotočenosti. Zato nekateri med vožnjo telefonirajo, v zadnjih letih nekateri vozniki celo sodeluje na video sestankih. Spet drugi poslušajo glasbo, radijski program ali podkaste (namig, letos sodelujem pri podkastu o prometu Zelena Luč , ki ga vodi Jan Grilc). Mimogrede, čeprav je radio precej stara iznajdba, pa razvoj avtomobilskih radijskih sprejemnikov ni bil enostaven. Težava je bila tehnologija, saj so elektronske potrebovale visoko napetost, kar ni bilo enostavno doseči s klasičnim 6 V avtomobilskim napajanjem. Marconi je leta 1920 predstavil avtomobilski brezžični sprejemnik, prva »after-market« vgradnjo pa naj bi zagrešili v Avstraliji leta 1924. A v Sloveniji nismo zaostajali, leta 1925 je petnajstletni Franc Jenčič iz Koč...

Eden od uporabnikov foruma Skyscrapercity je objavil vozni red LPP iz let 1979/1980 . Stare vozne rede avtobusov je mogoče najti tudi v Internetnem Arhivu, če iščemo www.jh-lj.si/lpp . Žal se vsi vozni redi niso uspešno arhivirali. Čeprav se vsi spominjamo, da so v preteklosti mestni avtobusi omogočali dostop na petek in svetek, pa šele primerjava z današnjim stanjem pokaže sedanjo pravo žalost. Tule je število odhodov avtobusov na progi št. 1 (Mestni Log - Vižmarje, danes do Stanežič P+R) v letih 1980, 2012/13 in 2025. Pri tem moram opozoriti, da sem bil pri štetju odhodov v voznem redu iz leta 1979/80 malce konservativen in zaokroževal navzdol. Pozorno oko bo opazilo, da je dandanes odhodov manj. Resda je vseh prog nekoliko več, a večina novih je bolj priložnostnih. A prav tako se je povečalo število prebivalcev. Še leta 1981 je v Ljubljani živelo manj kot 225.000 prebivalcev, danes pa ima naselje Ljubljana približno 290.000 prebivalcev ali skoraj 30 % več. Naslednji graf p...

V knjigi  Pospeševanje skozi zgodovino. Avtomobili med stereotipi in statistiko  sem kot enega od stereotipov omenil tudi neuporabo smerokazov s strani voznikov BMWjev. V času pisanja so bili empirični dokazi omejeni, a na internetu je vseeno bilo več kot milijon omemb tega stereotipa. Nedavno je mednar odno podjetje, ki se ukvarja z izposojo avtomobilov  DiscoverCars.com, objavilo raziskavo , kjer so opazovali uporabo smerokazov med vožnjo glede na znamko vozila. Ker podjetje s sedežem v Latviji pokriva predvsem evropsko tržišče, je bila raziskava narejena v Evropi, zato je zanimiva za naše razmere.  Rezultat potrjuje stereotip. Vozniki BMWjev so tozadevno res najhujši, saj jih skoraj 20 % ne uporablja smerokazov. Sledijo vozniki Mercedes-Benzov, tretji pa so, nekoliko presenetljivo, vozniki Renaultov. Tisti, ki sledite sočnim stereotipom avtomobilskega sveta, boste najbrž rekli, da vozniki Renaultov niso sami krivi - po vsej verjetnosti so jim smerokazi le odpoveda...